torek, 21. junij 2016

Darilna pogodba in dedovanje – razlike in podobnosti

Darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje sta dva izmed najpogostejših načinov prenosa lastninske pravice na stvareh. Darilna pogodba in deodvanje predstavljata pravna naslova, s pomočjo katerih lastninska pravica na premičninah oz. na nepremičninah preide iz ene osebe na drugo. Darilna pogodba in dedovanje sta omejena z zakonom. Če je bila za časa življenja sklenjena darilna pogodba, nujni delež posameznika po smrti zapustnika na račun te darilne pogodbe ne sme biti manjši. V slovenskem pravu poznamo institut kolacije, ki omogoča, da dobijo tisti dediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik za časa življenja z darilno pogodbo namenil določena darila, iz zapuščine na račun njihovega dednega deleža toliko manj, kot je znašala vrednost tega darila, danega z darilno pogodbo. V primeru prikrajšanja nujnega deleža lahko zakoniti dediči zahtevajo vračilo darila. Če je prikrajšan nujni delež se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa se vrnejo v takšni meri, da se dopolni nujni delež. Vračajo se samo darila, ki so bila z darilno pogodbo dana zakonitim dedičem, ostalim osebam pa samo, če so bila dana z darilno pogodbo v zadnjem letu zapustnikovega življenja. Darilna pogodba in dedovanje sta torej pravi podlagi za prenos lastninske pravice iz zapustnika oz. darovalca na dediča oz. obdarjenca.

Darilna pogodba in dedovanje


Darilna pogodba za stanovanje

Darilna pogodba za stanovanje je pravni posel, na podlagi katerega darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na obdarjenca, ta pa jo sprejme. Darilne pogodbe za stanovanje so najpogostejše med družinskimi člani in drugimi sorodniki, saj gre tukaj za neodplačen pravni posel. Darilna pogodba za stanovanje mora biti notarsko overjena. Prav tako mora vsebovati navedbo darovalca in obdarjenca, zemljiškoknjižno oznako stanovanja, zaželjeno pa je, da vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Vseeno pa pri sklepanju darilne pogodbe za stanovanje obstajajo določene omejitve. Pozorni moramo biti na situacijo, kjer je v družini več otrok, starši pa bi z darilno pogodbo za stanovanje lastninsko pravico nad nepremičnino radi prenesli le na enega.


Preklic darilne pogodbe

Preklic darilne pogodbe je možen kadarkoli, saj ni časovno omejen. Kljub temu pa mora darovalec preklic darilne pogodbe narediti v roku enega leta od kar je izvedel za razlog za preklic. Odpoved pravici do preklica darilne pogodbe ni mogoča.

Preklic darilne pogodbe je mogoč iz zakonskih razlogov, lahko pa stranki razloge za preklic darilne pogodbe predvidita že v sami pogodbi. Zakonski razlogi so:

  • preklic darilne pogodbe zaradi stiske,
  • preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti,
  • preklic darilne pogodbe zaradi pozneje rojenih otrok.


Ni komentarjev:

Objavite komentar