Zastava nepremičnine oziroma zastavna pravica na nepremičninah je hipoteka. Zastavna pravica, torej tudi zastava nepremičnine (hipoteka), je namenjena zavarovanju terjatve zastavnega upnika do zastavitelja ali do tretje osebe. Zastava nepremičnine je za zastavitelja nadvse uporabna tudi zato, ker ohrani posest obremenjene nepremičnine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja in/ali gospodarsko izkorišča. Zastava nepremičnine (hipoteka) služi zavarovanju ene ali več terjatev, kar pomeni, da se hipotekarni upnik (npr. banka) za terjatev, ki mu ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastava nepremičnine (hipoteka) jamči za zavarovano terjatev vse do dokončnega poplačila terjatve. Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. Zastava nepremičnine oziroma hipoteka lahko nastane na podlagi pravnega posla, na podlagi sodne odločbe ali pa na podlagi zakona. Glede zastave nepremičnine velja omeniti tudi to,da je lahko predmet hipoteke solastninski delež na nepremičnini. V tem primeru lahko solastnik ustanovi hipoteko na svojem deležu brez soglasja ostalih solastnikov, medtem ko je za ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini, ki je v solastnini, potrebno soglasje vseh solastnikov.
IZROČILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINE
Izročilna pogodba za nepremičnine je pogodba, s katero se ena stranka (prednik, izročitelj) zaveže, da bo izročila in razdelila svoje premoženje (nepremičnine) svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba za nepremičnine mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ta bo praviloma vseboval tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga mora izdati izročitelj. Predmet izročilne pogodbe za nepremičnine so v večini primerov kmetijska zemljišča, zato je potrebno upoštevati tudi določila ZKZ. Izročilna pogodba za nepremičnine je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Izročilna pogodba za nepremičnine lahko zajema vse premoženje ali njegov del, ki ga ima izročitelj ob sklenitvi pogodbe, ne more pa se nanašati na premoženje, ki ga pridobi izročitelj po sklenitvi pogodbe. Nepremičnine je seveda možno tudi razdeliti. Razdelitev nepremičnin oziroma natančneje, delitev solastnine, se lahko s strani solastnikov zahteva kadarkoli. Razdelitev nepremičnin oziroma delitev solastnine je sprva mogoče urediti na podlagi sporazuma. Če le ta med solastniki ni mogoč, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku.
IZRAČUN DAVKA NA NEPREMIČNINE
Izračun davka na nepremičnine med drugim ureja Zakon o davku na promet nepremičnin. Izračun davka na nepremičnine oziroma Zakon o davku na promet nepremičnin ureja davek na promet nepremičnin in nekaterih drugih stvarnih pravic. Izračun davka na nepremičnine (ki ga podrobneje opredeljuje Zakon o davku na promet nepremičnin), je v navedenem zakonu urejen na način, da je višina davka na promet z nepremičninami 2% od davčne osnove. Davčna osnova za izračun davka na nepremičnine po zgoraj navedenem zakonu je prodajna cena nepremičnine. Glede izračuna davka na nepremičnine je dobro vedeti tudi, da davek odmeri davčni organ po predpisih, ki so veljali na dan nastanka davčne obveznosti. Obdavčenje pri prodaji nepremičnin obravnava tudi Zakon o dohodnini. Slednji obravnava del, ki se nanaša na kapitalski dobiček.
Ni komentarjev:
Objavite komentar