Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine je stanje do katerega pride v trenutku zapustnikove smrti. Do dedovanja lahko seveda pride samo tedaj, če obstaja predmet dedovanja – zapuščina, v danem primeru torej nepremičnina. Dedovanje nepremičnine je mogoče le, če zapustnik umre, če obstaja dedič, če ima dedič dedni naslov, če je dedič dedno sposoben in pa, če le ta ni dedno nevreden. Dedovanje nepremičnine je velikokrat vzrok za spor, ki nastane med dediči. Do dedovanja nepremičnine lahko pride bodisi na podlagi zakonitega dedovanja bodisi na podlagi oporoke. Dedovanje nepremičnine vsekakor ni mogoče, če je dedič dedno nevreden. Dedna nevrednost namreč onemogoči fizični osebi, ki je sicer kot pravni subjekt dedno sposobna, da bi dedovala. Pri zakonitem dedovanju določa zakon krog oseb, ki prihajajo v poštev za dedovanje, torej tudi za dedovanje nepremičnine, glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja (kamor nedvomno sodi tudi dedovanje nepremičnine), sta sorodstvo in zakonska zveza.

PREPIS NEPREMIČNINE NA OTROKA

Prepis nepremičnine na otroka je najbolje opraviti s pomočjo odvetnika, ki ima na tem področju veliko izkušenj ter za to potrebnega pravnega znanja. Cena prepisa nepremičnine je cena odvetniških storitev za sestavo ustreznih, v nadaljevanju navedenih, pogodb. Cena prepisa nepremičnine je hkrati odvisna tudi od višine ustreznega davka. Prepis nepremičnine na otroka se lahko izvede s sklenitvijo pogodbe, bodisi darilne bodisi izročilne pogodbe. Kadar prepis nepremičnine na otroka izvedemo s pomočjo darilne pogodbe, bo lastninska pravica na predmetni nepremičnini na otroka prešla neodplačno. Prepis nepremičnine na otroka je vsekakor mogoče izvesti tudi s pomočjo izročilne pogodbe, sploh v situaciji kadar je otrok, torej bodočih dedičev, več. V navedenem primeru torej za prepis nepremičnine na otroka, odvetnik sestavi izročilno pogodbo, pri čemer s prenosom lastninske pravice na posameznega otroka, soglašajo vsi potomci. Po izročiteljevi smrti obsega namreč njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo in tisto premoženje, ki ga je pridobil po sklenitvi izročilne pogodbe. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, torej ne sodi v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

DAVEK NA DEDOVANJE NEPREMIČNIN

Davek na dedovanje nepremičnin oziroma višino davka na dediščino in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Osnova za davek (davek na dedovanje nepremičnin) je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri nepremičninah se kot zgoraj navedena vrednost šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti. Davčna obveznost za davek na dedovanje nepremičnin, oziroma pravilneje, davek na dediščine in darila, nastane na dan  pravnomočnosti sklepa o dedovanju oziroma na dan sprejema darila. Prihodki od davka na dediščino in darila (davek na dedovanje nepremičnin) pri dedovanju ali podaritvi nepremičnin in pravic na nepremičninah pripadajo občini, kjer je nepremičnina. Davek na dediščino in darila (davek na dedovanje nepremičnin) se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.