S čim se ukvarja odvetnik za nepremičnine?

Odvetnik za nepremičnine

Stvarno pravo – in s tem tudi nepremičninsko pravo – temelji na zakonih, ki so zelo kompleksni, zaradi česar so za laika tudi polni pasti. Hkrati pa je nepremičninsko pravo za posameznika izjemnega pomena. Lastninska pravica na nepremičnini namreč predstavlja eno od t.i. absolutnih pravic, ki jih ima posameznik zoper tretje osebe. Odvetnik za nepremičnine bo poskrbel, da se v takih in drugačnih pasteh ne boste znašli. Prav tako odvetnik za nepremičnine poskrbi, da je vaši pravici zadoščeno. V kolikor kupujete ali prodajate nepremičnino, je posvet z odvetnikom za nepremičnine izredno priporočljiv, saj se boste z njegovo strokovno pomočjo izognili mnogim nevšečnostim. Zelo priporočljivo je, da odvetnik za nepremičnine posreduje tudi, kadar pride do prenosa lastninske pravice ali delitve solastnine ter vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo.

Izročilna pogodba za nepremičnine

Izročilna pogodba za nepremičnine je pogodba s katero se izročitelj zaveže, da bo nepremičnino razdelil in izročil svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Pridobitelji premoženja pri izročilni pogodbi so lahko samo izročiteljevi potomci. Izročilna pogodba za nepremičnine in tudi izročilna pogodba nasploh, ni posel za primer smrti (mortis causa), ampak gre za obligacijsko pogodbo med živimi (inter vivos) o razpolaganju s premoženjem med živimi, ki pa vsebuje določene dedno-pravne elemente. Dedne pogodbe v slovenskem pravu nasploh niso dopustne. Ker izročilna pogodba za nepremičnine ne sodi mednje, jo slovenska legislativa šteje kot legitimno.
Pri izročilni pogodbi za nepremičnine gre za to, da se izročitelj zaveže, da bo razdelil svoje nepremičnine. Razdelitev in izročitev nepremičnin sta s pogodbo dokončni. Da je izročilna pogodba veljavna se morajo z njo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ta bo pravilno vseboval tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga mora izdati izročitelj.

Lastninska pravica na nepremičnini

Lastninska pravica na nepremičnini je ena od stvarnih pravic z aboslutnim značajem. Pomeni da velja erga omnes ali proti vsem tretjim osebam. Seveda pa posameznik ne sme izvrševati lastninske pravice na nepremičnini na način in v obsegu, da bi škodoval drugim posameznikom. Lastninska pravica na nepremičnini je izključujoče narave. To pomeni, da se lastninska pravica praviloma pridobi le, če jo je istočasno nekdo drug izgubil. To pravilo velja na nepremičninskem področju brez izjem, ker nepremičnina nikoli ne more biti brez lastnika. Lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče pridobiti pod pogojem ali z določitvijo roka (se pravi za določen čas). Lastninska pravica na nepremičnini je zavarovana. Lastninku nepremičnine so na voljo tri tožbe:

• vrnitvena tožba
• vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika
• zahtevek iz zaščite pred vznemirjanjem.