Darilna pogodba in dedovanje
Darilna pogodba in dedovanje sta dva izmed najpogostejših načinov prenosa lastninske pravice na stvareh.
Darilna pogodba in dedovanje predstavljata pravna naslova, s pomočjo katerih lasninska pravica na premičninah oz. na nepremičninah preide iz ene osebe na drugo. Darilna pogodba in dedovanje pa sta omejena z zakonom. Če je bila za časa življenja sklenjena darilna pogodba, nujni delež posameznika po smrti zapustnika na račun te darilne pogodbe
ne sme biti manjši. V slovenskem pravu poznamo institut kolacije, ki omogoča, da dobijo tisti dediči pri
zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik za časa življenja z darilno pogodbo namenil določena darila, iz zapuščine na račun njihovega dednega deleža toliko manj, kot je znašala vrednot tega darila, danega z darilno pogodbo. V primeru
prikrajšanja nujnega deleža lahko zakoniti dediči zahtevajo vračilo darila. Če je prikrajšan nujni delež se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa se vrnejo v takšni meri, da se
dopolni nujni delež. Vračajo se samo darila, ki so bila z darilno pogodbo dana zakonitim dedičem, ostalim osebam pa samo, če so bila dana z darilno pogodbo v zadnjem letu zapustnikovega življenja.
Darilna pogodba za stanovanje
Darilna pogodba za stanovanje je pravni posel, na podlagi katerega darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na obdarjenca, ta pa jo sprejme. Darilne pogodbe za stanovanje so najpogostejše med družinskimi člani in drugimi sorodniki, saj gre tukaj za neodplačen pravni posel. Darilna pogodba za stanovanje mora biti notarsko overjena. Prav tako mora vsebovati navedbo darovalca in obdarjenca,
zemljiškoknjižno oznako stanovanja, zaželjeno pa je, da vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Vseeno pa pri sklepanju darilne pogodbe za stanovanje obstajajo določene omejitve. Pozorni moramo biti na situacijo, kjer je v družini več otrok, starši pa bi
z darilno pogodbo za stanovanje lastninsko pravico nad nepremičnino radi prenesli le na enega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar