Dedovanje

Prehod zapuščine iz zapustnika na dediča imenujemo dedovanje. Deduje se lahko po dveh pravnih podlagah:

• po zakonu,
• po oporoki.

Dedovanje po zakonu pride v poštev, če zapustnik ni napravil oporoke, je le-ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne more dedovati. Zakonito dedovanje temelji na dednih redih, oporočno dedovanje pa na volji zapustnika; kljub temu pa mora zapustnik upoštevati določene zakonske omejitve. Največja omejitev oporočnega testiranja je pravica do nujnega deleža, ki nujnim dedičem omogoča, da jih zapustnik v oporoki ne more prezreti.
Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika (razen strogo osebnih), pa tudi dolgovi in bremena.

Dedovanje dolgov

Dedovanje dolgov zapustnika sovpada z dedovanjem celotne zapuščine. Dediči se dedovanju dolgov zapustnika torej ne morejo odpovedati. Kljub temu pa so dediči zavarovani pred dedovanjem dolgov po 142. členu Zakona o dedovanju, ki določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovaneja premoženja. Kljub temu zakonskemu določilu dediči odgovarjajo za dedovane dolgove z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine podedovane zapuščine.

Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine je enako primeru dedovanja premičnine. Ko dedič deduje nepremičnino mu pripade lastninska pravica na nepremičnini, ki jo je imel v lasti zapustnik za časa svojega življenja in v trenutku svoje smrti.

Zakon o davku na dediščine in darila nalaga, da je dedič, v kolikor ne izhaja iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci in njegov zakonec), na zapuščino dolžan plačati davek. Kot zapuščina štejejo:

• premičnine,
• nepremičnine,
• premoženjske in druge stvarne pravice. 

Višina davka na dedovanje nepremičnine je odvisna od dednega reda, ki mu posameznik pripada. Plačila davka na dedovanje nepremičnine ob dedovanju nepremičnine za prvi dedni red ni. Predstavniki drugega dednega reda (zapustnikovi starši in njegov zakonec) in tretjega dednega reda (zapustnikovi stari starši, dedi in babice) pa imajo ob dedovanju nepremičnine obveznost do izplačila davka v različnih odstotkih, ki jih lahko najdejo v 8. členu omenjenega zakona. Poudariti je potrebno, da je področje dednih redov obširno in zapleteno, zaradi česar so redi dedovanja zgoraj obrazloženi zgolj poenostavljeno.